Digitalna transformacija: Razpis 2021
Pomen digitalne strategije
V razpisu leta 2019 (ko sem tudi sam bil v konzorciju prijave, ki je dobila 92/100 točk), je bil v točkovanje vključen tudi dokument digitalna strategija. V razpisu 2020 potem tega merila ni bilo več, a to še ne pomeni, da ne bo ponovno vključeno v razpis 2021. Namreč digitalne transformacije ne bi smelo biti brez dokumenta, ki predstavlja njeno izhodišče in podlaga enotnemu razumevanju le-te vseh v podjetju. Tudi prvotni namen razpisa je bil in je še vedno v celoviti digitalni preobrazbi podjetja in ne zgolj v izvedbi posamičnih projektov, npr. projekta uvedbe novega ERP, ki pravzaprav sploh ni prava digitalizacija, temveč informatizacija. Sicer lahko deloma celo je, če ga zastavimo pravilno in vanj vključimo več kot podporo klasičnih poslovnih funkcij, a to so podjetja sama in ponudniki ERP rešitev redko zmožni. To lahko z gotovostjo trdim kot nekdo, ki se je v prvem poslovnem življenju skoraj 15 let skozi različne vloge ukvarjal z ERP projekti. Skratka digitalna strategija je dobro izhodišče tudi za presojo, kaj podjetje zares potrebuje v svojem digitalnem poslovnem razvoju in da je to mnogo več, kot samo en projekt, ki bi ga podjetje rado prijavilo na razpis z željo njegovega sofinanciranja.
Postopek izdelave digitalne strategije vključuje tudi oceno digitalne zrelosti, ki je potrebna, da v operacijo prijave na razpis oziroma njen Akcijski načrt vključimo tudi druge potrebne aktivnosti digitalne transformacije, ki so nenazadnje tudi posebej točkovane skozi merila razpisa. A še bolj pomembno je, da se udeleženci transformacije skozi postopek ocenjevanja zavedo, kje v digitalnih zmogljivostih so »prekratki« in zato v nevarnosti, da projekt ne bo prinesel končne rezultate, ki jih bo nenazadnje meril tudi razpisodajalec. S tem pa pravzaprav postavljajo v nevarnost ohranitev pridobljenih sredstev na razpisu. Eno je namreč sredstva pridobiti, in drugo jih je »obraniti« s potrebnimi rezultat, ki se merijo. Prav merjenje rezultatov s kazalci uspešnosti (KPI) pa je še eno področje, ki je vključeno v izdelavo digitalne strategije.
Naj opozorim še, da je predpostavka, da manjša podjetja ne potrebujejo digitalne strategije, napačna. Ena od prednosti poslovanja v digitalni ekonomiji je ravno ta, da lahko tudi manjša in neznana podjetja npr. z inoviranjem digitalnih poslovnih modelov s pomočjo digitalnih tehnologij večjim podjetjem odvzamejo opazen tržni delež. Ni naključje, da je poprečna doba, ki jo preživi podjetje na najbolj znanem svetovnem seznamu najuspešnejših podjetij Fortune 500, samo še 10 let. Od 500 podjetij pa je samo še 16 tistih, ki so bila na njem na samem začetku.
MSP podjetja lahko pridobijo nepovratna sredstva v višini 60% vrednosti izdelave digitalne strategije skozi finančni inštrument Vavčer za digitalno strategijo, ki je na voljo pri Slovenskem podjetniškem skladu.
Čas izvedbe digitalne transformacije
Tukaj ima razpis nekaj težav in s tem tudi podjetja sama, kajti od znanih rezultatov razpisa (predvidoma v začetku maja) do zaključka prijavljenih operacij razpisa (predvidoma 30.10.2021) bodo podjetja imela na voljo za izvedbo le približno 6 mesecev časa. Razpis bo, kot je videti, in je bilo tudi pri razpisu 2020), dovoljeval prijavo digitalne transformacije tudi pred znanimi rezultati oziroma celo pred odprtjem razpisa. S tem bi podaljšali potek transformacije na približno 9 mesecev, kar je še vedno za celovito transformacijo premalo, a bi tak pristop vsaj nagradil tista podjetja, ki so, ne glede na razpis, že začela s svojo digitalno poslovno prenovo, kar je seveda pohvalno in vredno nagrade. Sicer lahko iz terena povem, da večina podjetij čaka ali bo pridobila sredstva na razpisu in se šele nato loti same izvedbe. Sliši se logično, a s stališča same transformacije, je to prav sigurno premalo časa, da bi se celovito izvedle vse potrebne dodatne aktivnosti, ki bodo podjetju koristile pri njegovem poslovno digitalnem razvoju. Konec koncev ne gre samo za pridobitev sredstev in njihovo porabo v enem projektu ali dveh, temveč vsaj za začetek daljše poti poslovne prenove podjetja. In to je pravzaprav pravi pomen tega razpisa: da podjetja spodbudi, da stopijo na to pot, in ne da se njihova digitalna poslovna preobrazba začne in konča z začetkom in koncem razpisa.
Kaj torej prijavljamo
Podjetje naj bi v prijavo vključilo operacije:
- ki so v skladu s prioritizacijo digitalnih iniciativ definiranih v postopku priprave digitalne strategije (operacije razpisa so samo del načrta izvedbe digitalne strategije in s tem digitalne poslovne preobrazbe);
- ki bodo zagotovile potrebne rezultate s katerimi bo Sklad na koncu meril upravičenost pridobljenih in porabljenih sredstev (v prijavi obljubljen dvig dodane vrednost na zaposlenega);
- ki bodo imele direkten pozitiven vpliv tudi na vrednost za kupce podjetja, ne samo na notranje poslovanje podjetja (samo ERP in/ali CRM tega ne zagotavljata);
- ki bodo obsegala vsebine in področja, ki se ocenjujejo z vsemi merili razpisa (in teh ni malo);
- in nenazadnje, ki jih bodo zaposleni (in ne samo pripravljalci razpisa) vzeli za svoja, ker je to ključnega pomena za uspešnost izvedbe operacij in njihovih rezultatov.
Kdo naj sodeluje pri pripravi prijave na razpis
Razpis P4D Digitalna transformacija je postopkovno in vsebinsko izredno zahteven razpis, zato je za uspešno prijavo potrebno tesno sodelovanje med:
- Naročnikom, ki poda vsaj izhodiščne želje vsebine prijave, še bolje pa, če ima operacije določene s predhodnim postopkom priprave digitalne strategije; poleg tega se zaveda vsega, kar je napisano zgoraj, bo zato pri vlogi aktiven in ne bo prepuščal vsega zunanjim pobudnikom prijave na razpis (npr. IT ponudnikom ali podjetjem, ki se ukvarjajo z razpisi; oboji so pri pripravi razpisa seveda potrebni, a ne smejo prevzeti vodilne vloge, vsaj ne pri pripravi poslovnih ciljev, rezultatov in vsebine razpisa, kot se to vse prevečkrat dogaja v praksi);
- Specialistom za pripravo razpisov: čeprav sem v razpisu 2020 sodeloval tudi s tremi podjetji, ki so se lotile razpisa sama brez podjetij, ki so za to specializirana, in so celo dosegle več kot 90/100 točk, pa bi podjetjem vsekakor svetoval, da se zaradi potrebnih postopkovnih in administrativnih aktivnosti ter zaradi vloge »priganjalca« povežejo z enim od specialistov za razpise, ki pa mora imeti za seboj vsaj eno uspešno prijavo na ta razpis v leto 2019 ali 2020. Z začetniki tega razpisa ne boste zmagali, saj bo letos na voljo manj sredstev in s tem odobrenih manj projektov.
- Strokovnjakom za digitalno poslovno preobrazbo: čeprav specialisti za pripravo razpisov ali celo IT ponudniki, ki se postavijo v to vlogo, želijo nemalokrat prevzeti tudi definiranje vsebine, pa vam to toplo odsvetujem. Ne IT ponudniki in ne podjetja za pripravo razpisov nimajo ustrezna strokovna znanja za celovito digitalno poslovno preobrazbo podjetij. Morda vam bodo lahko s posamičnimi operacijami še pripravili korektno prijavo za sam razpis, a to še ne pomeni, da boste ustrezno pripravljeni tudi za njegovo uspešno izvedbo in rezultate, kaj šele za celovito digitalno poslovno preobrazbo, ki je, kot je utemeljeno zgoraj, več kot prijava na ta razpis. In čeprav je še tako privlačno, končni cilj ni in ne sme biti samo pridobitev do 100.000 eur refundiranih sredstev, temveč spodbuda za celovit proces priprave podjetja na poslovanje v novi digitalni ekonomiji. In to lahko naredi z ustrezno kakovostjo in rezultati le strokovnjak za digitalno poslovno preobrazbo.
Aleš Štempihar je mednarodno certificiran strokovnjak za digitalno poslovno preobrazbo in eden od dveh strokovnjakov v DIHS katalogu z oceno 5/5. Aleš ima 100% uspešno sodelovanje s podjetji pri pripravi 11 prijav na razpis 2019 in 2020. Še bolj pomembne so njegove poslovne in digitalne izkušnje, saj pripravlja poslovne strategije že od leta 2005, z digitalnostjo pa se ukvarja že od leta 2013. Njegov fokus so poslovni učinki digitalne poslovne preobrazbe in potrebne zmožnosti podjetja, da jih tudi dosežejo v zadovoljstvo zaposlenih in lastnikov podjetij.